Skip to content

Krajevna skupnost Radovljica

TEL.: 04 530 4960
GSM: 040 473 906

E-naslov: ks.radovljica@siol.net
Vstopna stran Kdo je kdo Znamenite Radovljičanke in Radovljičani
Znamenite Radovljičanke in Radovljičani
Znamenite osebnosti, rojene na območju Krajevne skupnosti Radovljica

Tradicija “pošiljanja otrok v višje šole”, kot so nekoč rekli izobraževanju, sega v Radovljici in okolici vsaj v drugo polovico 14. stoletja. Dokaze za to trditev najdemo v prispevku Alojza Cindriča o zastopanosti radovljiških študentov na dunajski univerzi, ki je bil objavljen v Radovljiškem zborniku 1995. Iz matrik vpisanih, ki jih hrani Univerzitetni arhiv na Dunaju, je Cindrič izpisal 88 študentov, za katere so navajali krajevni izvor Radovljica, kar pa ne pomeni, da kateri od študentov ne izvirajo iz okoliških krajev. Prvi vpisani študent, ki bi ga lahko šteli za Radovljičana, je bil leta 1388, torej le 23 let po ustanovitvi dunajske univerze vpisani Michael de Radmanstorff.

Izjemno veliko število šolanih ljudi, ki so izšli z radovljiškega območja, gre pripisati gospodarski uspešnosti, kleni samozavesti in želji gorenjskega kmeta po izobrazbi, razviti mreži podeželskih šol in razširjenosti štipendijskih ustanov. Najpomembnejši štipendijski ustanovi, s pomočjo katerih so se šolali učenci in študentje iz Radovljice in okolice, sta bili štipendija prošta J. K. Prešerna in Knafljeva ustanova na Dunaju.

Izbor 21 znamenitih osebnosti, rojenih na območju, ki ga danes obsega Krajevna skupnost Radovljica, je opravil zgodovinar in bibliotekar Jure Sinobad iz Radovljice. Večina besedil in fotografij, objavljenih na tej spletni strani, je povzeta iz avtorjeve monografije Dežela: Kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine. Osnovna vira, iz katerih je avtor črpal biografske podatke o obravnavanih osebnostih, sta Slovenski biografski leksikon (SBL) in Enciklopedija Slovenije (ES).
 
Rafaela Vurnik
vurnik-rafaela.jpg

 S. Rafaela (roj. Marija) Vurnik, poliglotinja in misijonarka na Tajskem. Radovljica, 31. 1. 1898 – Ljubljana, 1. 9. 1983.

Marija Vurnik, sestra znamenitega arhitekta Ivana Vurnika je obiskovala meščansko šolo in učiteljišče pri uršulinkah v Škofji Loki. Leta 1918 je vstopila v uršulinski red in prevzela redovno ime Rafaela. Imela je izjemen dar za jezike in študirala jezikoslovje na univerzi v Zagrebu. Tekoče je obvladala nemški, italijanski, francoski in angleški jezik, opravila je državni izpit iz tajščine, govorila je holandsko, špansko, češko, poljsko, tajsko, japonsko, kitajsko in razumela sanskrt.
Več ...
 
Ivan Vurnik
vurnik-ivan.jpg

 Ivan Vurnik, arhitekt in urbanist. Radovljica, 1. 6. 1884 – Radovljica, 8. 4. 1971.

Sin radovljiškega podobarja Janeza Vurnika ml. je ob Jožetu Plečniku in Maxu Fabianiju eden od ustanoviteljev sodobne slovenske arhitekture. Bil je ustanovitelj ljubljanske šole za arhitekturo, hkrati pa velja tudi za začetnika modernega urbanizma na Slovenskem. Najplodnejše obdobje njegovega ustvarjanja so bila dvajseta leta 20. stoletja, ko je intenzivno iskal slovenski nacionalni slog v arhitekturi (zgradba Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti v Ljubljani).
Več ...
 
Gustav Thurn-Valsassina
thurn-valsassina-gustav.jpg

 Gustav Thurn-Valsassina, kranjski deželni glavar in narodni politik. Radovljica, 13. 7. 1836 – Radovljica, 23. 7. 1888.

Njegov oče Vincencij Thurn-Valsassina je bil leta 1848 član prve radovljiške čitalnice oz. bralnega društva in komandant radovljiške narodne straže, v kateri je vladal narodni duh. V takem duhu je odraščal tudi mladi grof Gustav, ki so mu domači učitelji in vzgojitelji A. Klemen, J. Potočnik, J. Šolar in še posebej brezniški župnik Lovro Pintar vcepili ljubezen do slovenskega naroda in jezika.
Več ...
 
Pavel Štular
stular-pavel.jpg
 Pavel Štular, strokovnjak za varilstvo. Radovljica, 18. 12. 1922 – Ljubljana, 10. 5. 2007.
 
Radovljičan Pavel Štular je diplomiral iz varilstva v Parizu in v Magdeburgu. Leta 1964 je postal honorarni predavatelj na FNT v Ljubljani, od 1968 pa univerzitetni profesor v Zagrebu in na Fakulteti za strojništvo na Reki. Ves čas se je strokovno izpopolnjeval v tujini in bil član številnih domačih in mednarodnih strokovnih društev in združenj, od leta 1990 tudi predsednik Zveze društev za varilno tehniko Slovenije.
Več ...
 
Pavel Šivic
sivic-pavel.jpg

 Pavel Šivic, skladatelj in pianist. Radovljica, 2. 2. 1908 – Ljubljana, 31. 5. 1995.

Glasbo je študiral v Ljubljani in diplomiral kot prvi študent Osterčeve skladateljske šole. Študij je nadaljeval na mojstrski šoli državnega konservatorija v Pragi. Bil je soustanovitelj društva ljubljanskih konservatoristov, od 1934 docent na državnem konservatoriju in po 1939 na glasbeni akademiji v Ljubljani. Že v času študija je opozarjal nase z avtorskimi skladbami in klavirskimi nastopi.
Več ...
 
Jože Slivnik
slivnik-joze.jpg

 Jože Slivnik, kemik. Radovljica, 31. 1. 1930 – Ljubljana, 2. 2. 1983.

Velja za enega najpomembnejših slovenskih kemikov, ki se je s svojimi dosežki v kemiji žlahtnih plinov, predvsem fluora, uvrstil med vrhunske tovrstne strokovnjake v svetu. Že kot študent je razvil izredno delavnost, saj se je ob tragični smrti svojega brata zaobljubil, da bo delal za dva.
Več ...
 
Hugo Roblek
roblek-hugo.jpg

 Hugo Roblek, planinski delavec in narodni borec. Radovljica, 27. 12. 1871 – Trst, 19. 7. 1920.

Sin lekarnarja iz Radovljice je na Dunaju doštudiral farmacijo. Najprej je bil zaposlen v očetovi lekarni, nato pa je služboval v mnogih krajih po tedanji državi in v tujini (v Švici in Egiptu). Po vrnitvi v domovino je vzel v najem lekarno v Tržiču in odprl lekarni na Bledu in v tirolskem Neumarktlu.
Več ...
 
Frančišek Karel Remb
remb-francisek-karel.jpg

 Frančišek Karel Remb, slikar. Radovljica, 14. 10. 1675 – Dunaj, 23. 9. 1718.

Sin radovljiškega slikarja Janeza Jurija Remba Frančišek Karel Remb je v evropskem merilu gotovo najslavnejše radovljiško slikarsko ime. Študiral je v Benetkah, Rimu in Neaplju. Sprva je delal pri grofih Attemsih v Gradcu (1703-08), kjer je sodeloval predvsem pri slikarski opremi palače svojega zaščitnika in mecena Ignaca Marije Attemsa.
Več ...
 
Boštjan Olip
olip-bostjan.jpg

 Boštjan Olip, vodja vojaškega upora v Murauu in borec proti vojni. Radovljica, 20. 1. 1892 – Murau, 21. 5. 1918.

Rodil se je v številčni družini kajžarja iz Radovljice. Oče je bil napreden mož in navdušen narodnjak, ki je na svoje otroke prenesel svobodomiselen pogled na svet in ljubezen do rodne zemlje. Boštjan se je že s petnajstimi leti vpisal k telovadnemu društvu Sokol v Radovljici in postal odličen telovadec.
Več ...
 
Pavel Oberstain
oberstain-pavel.jpg

 Pavel Oberstain, humanist, pravnik, diplomat in stolni prošt na Dunaju. Radovljica, ok. 1480 – Dunaj, 1544.

Pavel Oberstain, sin trgovca iz Radovljice, je študiral na univerzah na Dunaju, v Bologni in Ferrari, kjer je leta 1512 promoviral iz prava in filozofije. Po vrnitvi na Dunaj je bil svetovalec in tajnik cesarja Maksimilijana I., politično pa se je zgodaj uvrstil med nasprotnike protestantskega gibanja.
Več ...
 
Valentin Meršol
mersol-valentin.jpg

 Valentin Meršol, zdravnik infektolog, higienik in organizator zdravstva. Radovljica, 22. 2. 1894 – Cleveland (ZDA), 15. 2. 1981.

Medicino je študiral v Gradcu, Odesi, Zagrebu in Pragi, kjer je leta 1922 diplomiral. Izpopolnjeval se je v Baltimoru, ZDA in Zagrebu. Do specializacije je delal v več bolnišnicah tedanje Jugoslavije, leta 1931 pa je postal primarij Splošne bolnišnice v Ljubljani, kjer je bil tudi šef infekcijskega oddelka.
Več ...
 
Anton Tomaž Linhart
linhart-anton-tomaz.jpg

 Anton Tomaž Linhart, dramatik, pesnik in zgodovinar. Radovljica, 11. 12. 1756 – Ljubljana, 14. 7. 1795.

Radovljičan Anton Tomaž Linhart je bil prvi izraziti meščan v slovenski kulturi in pionir vsaj na treh področjih svojega delovanja: v dramatiki, gledališki umetnosti in zgodovinopisju. Izjemne zasluge ima tudi na področju šolstva in knjižničarstva. Kot šolski nadzornik v ljubljanskem okrožju se je zavzemal za ustanavljanje šol in je v treh letih službovanja ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol (prej jih je bilo 9).
Več ...
 
Peter Kupljenik
kupljenik-peter.jpg

 Peter Kupljenik, protestantski pridigar. Radovljica, ok. 1520-30 – Rim, 20. 5. 1595.

Sin kovača iz Radovljice je bil dolga leta katoliški župnik v Kovorju, z razmahom reformacije pa je postal goreč protestantski predikant. Pridigal je v Lescah, kamor ga je hodilo poslušat gorenjsko plemstvo in mnogo okoliških kmetov in radovljiških meščanov, sam je trdil, da ima okoli 400 obhajancev.
Več ...
 
Marija Elenora Hudovernik
hudovernik-marija-elanora.jpg

 S. Marija Eleonora (roj. Josipina) Hudovernik, skladateljica, glasbenica in pedagoginja. Radovljica, 25. 3. 1863 – Ljubljana, 1. 3. 1945.
 
Josipina Hudovernik se je rodila v znameniti radovljiški meščanski družini Hudovernikovih. Končala je zasebno učiteljišče pri uršulinkah v Ljubljani in se ukvarjala tudi s študijem francoskega in italijanskega jezika. Leta 1881 je vstopila v uršulinski red in prevzela redovno ime Marija Eleonora.
Več ...
 
Ivan Hribovšek
hribovsek-ivan.jpg

 Ivan Hribovšek, pesnik. Radovljica, 19. 6. 1923 – ?, maj ali junij 1945.

Tragično preminuli pesnik Ivan Hribovšek je za življenja objavil le tri pesmi in zapustil dve pesniški zbirki. Klasično gimnazijo je obiskoval najprej v Šentvidu, nato v Ljubljani in nazadnje v Beljaku, kjer je leta 1943 maturiral.
Več ...
 
Josipina Hočevar
hocevar-josipina.jpg

 Josipina Hočevar, dobrotnica in podpornica slovenskega šolstva. Radovljica, 6. 4. 1824 – Krško, 16. 3. 1911.

Hči iz stare premožne hiše Mulejevih iz Radovljice se je šolala v Kranju in pri uršulinkah v Škofji Loki. Leta 1842 se je poročila s podjetnikom in mecenom Martinom Hočevarjem. Z možem sta živela najprej v Gradcu, nato pa sta se preselila v Krško, kjer je Josipina Hočevarjeva za ustanovitev samostojne krške župnije darovala 20.000 gld. in denarno podpirala šolsko kuhinjo in privatno dekliško šolo v Krškem.
Več ...
 
Andrej Gollmayer
gollmayer-andrej.jpg

 Andrej Gollmayer, goriški nadškof in metropolit ilirski. Radovljica, 28. 11. 1797 - Gorica, 17. 3. 1883.

Andrej Gollmayer iz Radovljice je imel podobno življenjsko pot kot njegov rojak Jožef Balant. Tudi on je bil kmečki sin, ki je postal nadškof v Gorici in je s svojim življenjskim delom veliko prispeval k razvoju slovenskega šolstva. Po vrnitvi z Dunaja, kjer je doktoriral iz teologije, je postal profesor dogmatike na ljubljanski teologiji in vicerektor semenišča.
Več ...
 
Anton Füster
fuster-anton.jpg

 Anton Füster, duhovnik, pedagog, filozof in politik. Radovljica, 5. 1. 1808 – Dunaj, 12. 3. 1881.

Sin lekarnarja iz Radovljice je leta 1843 doktoriral iz teologije na Dunaju. Na dunajsko univerzo se je vrnil leta 1847 in si kmalu pridobil sloves uglednega profesorja veroznanstva. V njegovem temeljnem pedagoškem delu Mentor des studierenden Jünglings je čutiti vpliv prosvetljenske pedagogike in pedagoških idej novega humanizma.
Več ...
 
Avgust Bukovec
bukovec-avgust.jpg

 Avgust Bukovec, čebelar in sadjar. Radovljica, 22. 9. 1878 – Ljubljana, 22. 11. 1965.
 
Radovljica je bila od nekdaj tesno povezana s čebelarstvom in sadjarstvom. Čebelar, sadjar in vrtnar je bil tudi Avgust Bukovec, v Radovljici rojeni pisec strokovnih člankov in urednik Slovenskega čebelarja. Priredil je mnogo teoretičnih in praktičnih predavanj o čebelarstvu, leta 1925 je v slovenščino prevedel znamenito Janševo Razpravo o rojenju čebel.
Več ...
 
Jožef Balant
balant-jozef.jpg

 Jožef Balant (Walland), goriški nadškof, rektor ljubljanske univerze in zaslužni šolnik. Nova vas, 28. 1. 1763 – Gorica, 11. 5. 1834.

Kmečki sin iz Nove vasi in poznejši nadškof v Gorici ima kot eden najpomembnejših narodnobuditeljskih duhovnikov in šolnikov velike zasluge za razvoj osnovnega, višjega in visokega šolstva in uvajanje slovenščine kot učnega jezika. Kot stolni kanonik je bil škofijski nadzornik ljudskih šol in je tako kot pred njim Linhart pospeševal ustanavljanje podeželskih šol. Vztrajno si je prizadeval za poučevanje v slovenskem jeziku in za slovenske osnovnošolske učbenike.
Več ...
 
Cene Avguštin
avgustin-cene.jpg

 Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar. Radovljica, 2. 1. 1923 - Radovljica, 30.3.2010.

Umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin se je pri svojem raziskovalnem delu najbolj predano posvečal urbanizmu gorenjskih mest in sodobni likovni ustvarjalnosti. Z uporabo bogatega primerjalnega gradiva s Koroškega je razkril začetke in razvoj gorenjskih srednjeveških mest, zaslužen je tudi za bogato dokumentacijo meščanskega podeželskega stavbarstva na Gorenjskem.
Več ...